Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

čisto brez denarja je

Толкование Перевод

1 name

[neim] 1. noun
1) (a word by which a person, place or thing is called: My name is Rachel; She knows all the flowers by name.) ime

2) (reputation; fame: He has a name for honesty.) ugled
2. verb
1) (to give a name to: They named the child Thomas.) imenovati

2) (to speak of or list by name: He could name all the kings of England.) našteti

•

- nameless
- namely
- nameplate
- namesake
- call someone names
- call names
- in the name of
- make a name for oneself
- name after
* * *
I [néim]
noun

ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name — po imenu

to call s.th. by its proper name — dati čemu pravo ime, reči bobu bob

to call s.o. names — dajati komu priimke, psovati koga

family name — priimek

first ( —ali given) name — krstno ime

to give a dog a bad name and hang — him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu

to give one's name — povedati svoje ime

colloquially give it a name! — povej naravnost, kaj želiš!

to go by the name of — živeti pod (tujim) imenom

the great names of our century — slavni ljudje našega stoletja

to have a good (ill) name — biti na dobrem (slabem) glasu

in name only — samo po imenu

to have a name for — biti na glasu; da

in the name of — v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)

of name — ugleden, pomemben

maiden name — dekliško ime

in one's own name — v svojem imenu

proper name — lastno ime

to make one's name — ali to make a name for o.s. —, ali to make o.s. a name — zasloveti

not a penny ( —ali nickel) to his name — čisto brez denarja je

to put one's name down for — priglasiti kandidaturo

to send in one's name — napovedati se, priglasiti se

to take a name in vain — nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati

to keep one's name on the books — ostati v klubu, šoli

to take one's name off the books — izstopiti iz kluba, šole

to win a name for o.s. — napraviti si ime, zasloveti

what's in a name? — ime kaj malo pomeni
II [néim]
transitive verb

imenovati, nazivati, zvatti (after, from po); omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti ( for za); določiti (datum); British English parliament posvariti, pozvati k redu

to name but one — da omenim le enega

to be named after — dobiti ime po kom

he is not to be named on the same day with me — še zdaleč mi ni enak

to name the day — določiti dan poroke

to name one's price (conditions) — povedati svojo ceno (pogoje)

English-Slovenian dictionary > name
2 wide

1. adjective
1) (great in extent, especially from side to side: wide streets; Her eyes were wide with surprise.) širok

2) (being a certain distance from one side to the other: This material is three metres wide; How wide is it?) širok

3) (great or large: He won by a wide margin.) širok

4) (covering a large and varied range of subjects etc: a wide experience of teaching.) bogat
2. adverb
(with a great distance from top to bottom or side to side: He opened his eyes wide.) široko

- widely
- widen
- wideness
- width
- wide-ranging
- widespread
- give a wide berth to
- give a wide berth
- wide apart
- wide awake
- wide open
* * *
I [wáid]
adjective ( widely adverb)

širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen; British English slang bister, prebrisan

three feet wide — tri čevlje širok

a wide domain — obsežno, obširno področje

a wide margin — širok rob

wide plain — prostrana ravnina

wide prices — različne cene (ponudbe in povpraševanja)

wide reading — velika načitanost

wide roads — široke ceste

the wide world — širni svet

to give a wide margin — dati široko polje, dati prost prostor

to stare with wide eyes — strmeti s široko odprtimi

to take wide views — biti velikodušen, velikopotezen

his answer was quite wide of the mark — njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari

by the widest computation — kar najbolj široko računano
II [wáid]
adverb široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

wide apart — daleč narazen

wide open — na stežaj odprt

far and wide — daleč naokoli; na dolgo in na široko

the blow went wide — udarec je šel mimo

to go wide — zgrešiti cilj

the ball fell wide of the target — žoga je padla daleč od cilja

to open one's mouth wide — (na) široko odpreti usta (zazijati)

to have one's eyes wide open — imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)

to open one's mouth too wide figuratively biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)

an answer wide of the mark — zelo zmoten odgovor
III [wáid]
noun

poetically širina, prostranost; skrajnost; sport nedosegljiva žoga

to the wide — do skrajnosti, popolnoma

broke to the wide colloquially čisto "suh" (brez denarja)

done to the wide — popolnoma izčrpan

English-Slovenian dictionary > wide
3 short

[ʃo:t] 1. adjective
1) (not long: You look nice with your hair short; Do you think my dress is too short?) kratek

2) (not tall; smaller than usual: a short man.) majhen

3) (not lasting long; brief: a short film; in a very short time; I've a very short memory for details.) kratek

4) (not as much as it should be: When I checked my change, I found it was 20 cents short.) premajhen

5) ((with of) not having enough (money etc): Most of us are short of money these days.) ne imeti dovolj

6) ((of pastry) made so that it is crisp and crumbles easily.) drobljiv
2. adverb
1) (suddenly; abruptly: He stopped short when he saw me.) nenadoma

2) (not as far as intended: The shot fell short.) prekratek

•

- shortness
- shortage
- shorten
- shortening
- shortly
- shorts
- shortbread
- short-change
- short circuit
- shortcoming
- shortcut
- shorthand
- short-handed
- short-list 3. verb
(to put on a short-list: We've short-listed three of the twenty applicants.) izbrati

- short-lived
- short-range
- short-sighted
- short-sightedly
- short-sightedness
- short-tempered
- short-term
- by a short head
- for short
- go short
- in short
- in short supply
- make short work of
- run short
- short and sweet
- short for
- short of
* * *
I [šc:t]
adjective

kratek, majhen; nizek; prosody nenaglašen; figuratively nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen; figuratively nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range — od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)

for short — zaradi kratkosti

on short commons — slabo hranjen

little short of 5 dollars — ne polnih ɜ dolarjev, skoraj ɜ dolarjev

nothing short of — nič manj kot, skoraj

a short 10 miles — komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj

a short way off — ne daleč proč

short bill (paper) loan — kratkoročna menica, posojilo

short of breath — zasopel, nadušljiv

short of cash — brez gotovine

short circuit electrical kratek stik

short cut — bližnjica

short date — kratek rok

short drinks — nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače

short of hands — brez zadostne delovne sile

short rations — pičli obroki

a short sea — kratki (morski) valovi

short sight — kratkovidnost

a short memory — kratek spomin

short and sweet — kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)

short story — novela

short temper — razvnemljivost, nagla jeza

short ton — mera za težo (907,20 kg)

short weight — slaba vaga

a short time ago — pred kratkim

to be short with s.o. — biti kratkih besedi (osoren) s kom

to cut (to make) a long story short — na kratko povedati; skrajšati; skratka

to come (to fall) short of — ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati

the copy falls of the original — kopija zaostaja za originalom

I am short of money — zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar

we are short of goods — nimamo robe

the bag is 3 pounds short — vreča tehta 3 funte premalo

the gate-money fell short of the expenses — vstopnina ni krila izdatkov

it is nothing short of treason — to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja

it would be little short of madness — to bi bila skoraj norost

to come short of one's duty — ne izpolniti svoje dolžnosti

his joy had but a short time — njegovo veselje je bilo (le) kratko

to make short work of — hitro opraviti z

to make short shrift of figuratively napraviti kratek proces z

I ran short of bread — zmanjkalo mi je kruha

to give short weight — dajati slabo vago, goljufati pri teži

to grow shorter — zmanjšati se

to take short views — videti le sedanjost, ne videti daleč

to be of short breath — biti ob sapo, biti nadušljiv
II [šɔ:t]
adverb

na kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno; economy brez kritja

short of — razen, z izjemo; skoraj

short of killing he will do anything — razen ubijanja je zmožen vsega

it was little short of a miracle — to je bil skoraj čudež

to cut s.o. short — prekiniti koga (v govoru)

cut it short! — povej na kratko!

to jump short — prekratko skočiti

to pull up short — naglo ustaviti

to sell short — pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisse

to stop short — nenadoma se ustaviti

to be taken short — znajti se v stiski

to take s.o. up short — prekiniti koga
III [šɔ:t]
noun

kratek (dokumentaren, risan itd.) film; kratek zlog (samoglasnik), kratka oblika; znak za kračino samoglasnika (a); economy deficit, primanjkljaj, manko; electrical kratek stik; plural kratke hlače; plural stranski produkti

in short — na kratko, skratka, z eno besedo

the long and the short of it is that... — nakratko povedano je stvar ta, da...

Bob is short for Robert — Bob je skrajšana beseda za Robert

he is called Joe for short — na kratko mu rečejo Joe

English-Slovenian dictionary > short

См. также в других словарях:

súh — a o tudi ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nìč — m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osmúkati — am tudi osmúčem dov. (ú) s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje // s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fícek — cka m (ȋ) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj fickov // ekspr. denar sploh: čisto sestradan je bil in brez ficka; za te ficke se res ne splača delati ∙ ekspr. nimam niti ficka nimam popolnoma nič denarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

čisto brez denarja je

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

čisto brez denarja je

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: